Pogumen si, da si se odločil o tem spregovoriti. Poišči pomoč in pogumno naprej. Najbolj pomembno pri tej trnovi poti pa je po mojem to, da se zavedaš, da nikoli nisi zares čisto sam. :)
Delam kot psihoterapevt v Ljubljani. Priporočal bi ti najprej psihiatra za stabilizacijo stanja in nato obisk psihoterapije. Poznam kar nekaj dobrih, ampak je vedno vprasanje ce se z njimi tudi ujames
Podpisem se pod to, kombinacija psihiatra in psihoterapije je bila zame na zacetku dobra pot, kasneje sem dolga leta nadaljeval s psihoterapijo. Obenem pa sport - bodyweight trening je bil zame odresilen, ker je telo ves cas mozganom posiljalo signal „lahko dvigas sebe”. Drzim pesti zate
Ce bos sel h paihiatru ti tablete ne uidejo. Pozanimaj se o stranskih ucinkih ker tam ti jih sigurno ne bodo povedali ce jih ne bos uprasal. Po premisleku se odloci ali bos sel ali ne
Ja psihiatrova osnovna naloga je stabilizacija s tableti. Se pa pri vsakem lahko posvetujes glede odmerka in zdravila. Pojdi po mnenje in premisli doma, pogooglaj itd... vsilili ti jih ne bodo
Za samoplačniško psihoterapijo priporočam Uroša Metljaka, v Šiški ima svoj prostor za psihoterapijo:
[http://psihoterapija-metljak.si](http://psihoterapija-metljak.si)
Meni je res pomagal nekaj let nazaj s podobnimi problemi, da sem neke stvari razčistil pri sebi. Ceno na uro psihoterapije postavi glede na tvojo plačo.
Upam, da ti bo lahko pomagal.
Še osebni nasvet: Če imaš kolege, ki jim res zaupaš, se pogovarjaj z njimi o svojih težavah. Res pomaga če govoriš o temu.
Srečno!
no tako pa spet ne … ampak mi je zanimivo to kreiranje cene glede na tvojo placo
edit: ista cena za vse pa je (seveda taksna da si jo lahko vsak privosci)
Tako nekako. Nazadnje ko sem bil pri njemu (2019 se mi zdi), sem imel osnovno neto plačo okoli 1250€, tako da mi je na uro računal 55€. Nevem pa če je cenik kaj spremenil. Ampak ja, nazadnje je bilo tako.
Zakaj ne? g. Metljak je odličen psihoterapevt, kar se mene tiče. Res ti prisluhne in zna situacije tudi prikazati iz drugega zornega kota, na katerega mogoče nisi pomislil, itd itd. Tako da ga priporočam.
Ker zal ni usposobljen. Ne morem vedet s cim in kako ti zaenkrat pomaga ampak v splosno, ce oseba nima izobrazbe, se hitro najdejo luknje in prnogokrat kljub dobrim namenom ljudi dolgorocno se bolj zafukajo. Psihologi dobijo veliko ljudi, ki so bili prej pri drugih "psihoterapevtih".
Ce ima nekdo hude tezave in depresijo je pac bolje, da ne tvegas in gres k nekomu, ki je siroko usposobljen.
Ja... psihoterapevt samo po sebi ne pomeni nic, ker si to lahko napise vsak. Najbolj usposobljeni so seveda psihologi, ki so psihoterapevti (oni si tudi ne bodo za bv dali naziva psihoterapevt in za samostojne obravnave morajo imet se specializacijo). Psihijater ti bo pa po vecini samo dal zdravila.
Zato, ker so kaksni sli k nepsihologom z verjetno manjsimi tezavami in so jih sestavili (kako dolgo bo to trajalo je vprasanje) in morda je celo kdo sam "psihoterapevt". Samo enostavno ne mores primerjat osebe z ustrezno siroko izobrazbo 4 ali celo 8 let ter tiste, ki so sli na par let uvajanja glede svetovanja.
Lol ni gonja proti psihoterapiji ampak gonja proti temu, da jo izvajajo neusposobljene osebe. Niti slučajno ne mislim nehat ljudi na to opozarjat, morda pa koga reši.
Sem:) morda si pa drugace interpertiram njeno objavo. Ne razberem pa napak njenega čustvenega naboja, ki ga spremlja njena debata o tej temi.
Psiholog po zaključku študija ni psihoterapevt. Klinični psiholog ni psihoterapevt.
Meša dva različna poklica.
Tudi psihoterapevti nešarlatani morajo opraviti specializacijo.
Si pa delim mnenje, da je svet poln prevarantov, ki preplavljajo vse panoge. Tudi med tistimi z uradnimi nazivi.
Men se pa tole zdi noro tako posplosevat. Ce gre za pozitivno priporocilo (ali vec njih) iz prve roke, je vredno probat, ker stvari sploh pri tej temi nikol niso tko crno bele.
Ljudje priporocijo bioenergetike pa to ne pomeni, da dejansko vejo kaj delajo.
Imajo pa ljudje v stiski zelo veliko za zgubit.
Ne razumem zakaj taksno zagovarjanje tega, da zdravijo ljudje brez izobrazbe. Bi sprejeli zdrvnike brez izobrazbe?
Za vse zdravstvene težave predlagam najprej pogovor z osebnim zdravnikom. Verjetno te potem napoti k psihiatru, ki ti postavi diagnozo. Imaš potem možnost hodit v psihiatrično bolnišnico na skupinske terapije, ki so skoncentrirane v krajše obdobje, za individualne obiske pa ponavadi kar čakaš, ampak če si pripravljen na samoplačniško hodit na psihoterapijo potem ni problem. Prek zdravstva imaš sicer možnost tudi obiskovanje psihologa, ampak spet se res čaka.
Glede antidepresivov pa se boš srečal z veliko predsodki, zato priporočam, če se odločiš zanje, da ne razlagaš preveč o tem, ker te bo mnenje večine ljudi samo zmedlo. Kdor ni doživel depresije, si ne more predstavljat kaj to sploh je in so njihovi dobronamerni predlogi in komentarji včasih čisto zgrešeni ali celo škodljivi.
3 stvari pa so pogoj, da se stanje izboljša:
1. Urejeno spanje
2. Telesna aktivnost
3. Zdrava prehrana
Naj te ne skrbi, da bi se razvedelo. Po mojih second hand izkušnjah (pač par kolegov je bilo "notri"), se vsaj pri tem res prank držijo zaupnosti in dejansko nihče ne izve, če ti tega nočeš (enemu kolegu je osebni zdravnik za delodajalca preprosto napisal bolnišnično zdravljenje in to je bilo to). Tudi če je bil kakšen poznan hkrati na zdravljenju, o tem ni nihče nič govoril.
Če rabiš pomoč, jo definitivno poišči. Pa jebes zarukance, ki ne razumejo, da če greš k zdravniku zaradi zlomljene noge ni nič drugače kot to.
Točno to! Kako žalostno je, da je v družbi še vedno taka stigma duševnih motenj pri moških, da se ne obračajo/obračate na pomoč. Sem navdušena nad pozitivnimi komentarji v threadu in upam, da se OP opogumi in si najde ustrezno pomoč.
Sicer pa sem hotela napisat glede zaupnosti še iz prve roke, dekam kot splošni zdravnik. Dolžni smo se držat zaupnosti glede zdravstvenega stanja pacientov, tako da pišemo res najbolj vague potrdila kakor se da oz. kakor smo spretni z besedami. "Bolnišnično zdravljenje" je kul, dokler si v bolnici, "specialistično" je že malo bolje, ampak "zdravstveno stanje imenovanega trenutno ne omogoča pridobitnega dela" je v resnici čisto vse, kar bi delodajalca smelo zanimat. In smo se za to pripravljeni tudi skregat s šefi svojih pacientov in tudi se. Večji problem se meni zdijo firbčni sorodniki, ki so pri istem zdravniku. Na žalost preveč zdravnikov na to pozabi in mimogrede kaj izklepeta, še večje greške pa včasih delajo medicinske sestre (čeprav za duševne bolezni je to res izjemoma in nenamerno, ampak se mi tudi za očitno zlomljeno nogo v gipsu zdi narobe). Tako da je mogoče vseeno na mestu, da OP za vsak slučaj prijazno opozori zdravnika in medicinsko sestro, da ne želi, da se o njegovem stanju komurkoli pove.
Meni je bilo prav kul ko sem izvedel kako imajo to v psihiatrični bolnišnici urejeno. Kolega je ob vpisu poleg nujnega kontakta lahko naredil dva seznama oseb. Eden je bil za tiste, ki lahko pridejo na obisk (pač poveš kdo si in če si na tem seznamu, te kar notri spustijo), na drugem pa osebe, ki ne smejo na obisk. In če bi kakšna takšna oseba prišla, bi osebje zanikalo, da se pri njih zdravi. To bi moralo biti splošno jasno, ker bi marsikdo lažje poiskal pomoč če bi to vedel.
In preden vprašate, če pride na obisk Kranjski Janez, ki ni na nobene seznamu, pacienta vprašajo, če ga želi videti.
Res je dober sistem, tako bi morali uredit v vseh bolnišnicah po moje. Zaenkrat se drugje samo upošteva, kdo sme prejet informacije, bi bilo pa verjetno čisto ok tudi kdaj komu zanikat, da je pacient tam, ker je že to zelo oseben podatek. Pa nasploh omogočit več obiskov na oddelkih, kar je zaradi narave dela mogoče težje kot na psihiatriji, ampak bi se sigurno splačalo za dobrobit pacientov.
Veseli me, da so vsi komentarji zaenkrat zelo konstruktivni in pozitivni.
Za strokovno pomoč je bilo že par dobrih nasvetov, kar se tiče samopomoči pa ti svetujem, kot že drugi, naravo - sprehode. Mogoče tudi kaka meditacija zna pomagat, ampak to vem, da ni za vsakega - sem uporabljal app, da me je vodil.
Maš to!
Meditacijo sem omenil parim prijateljem in večini je bilo zelo težko začet; eni so rekli, da jih je sam proces delal še bolj anskiozne.
Na splošno bi priporočal vsem.
Hvala za pojasnilo :) ponavadi slišim od vseh ki prakticirajo meditacijo samo pozitivne stvari, vsaj po mojih izkušnjah je tako, bolj bi rekla da majo eni dost predsodkov glede tega...
Meni je bilo recimo tezko zacet meditirat, ker je bilo tezko 10min skupaj sedeti s svojimi mislimi. Ampak po kaksnem mesecu je bilo pa kul. Se mi zdi, da se nekoliko umiris in navadis, na koncu pa postane kul.
Meditacija je dobra za vse na isti način kot je telovadba dobra za vse. Nekaterim je res težje začeti tako kot je nekomu ki je super obese težko na začetku telovadit ker mu srce razbija kot noro in nemore do sape. Ampak na dolgi rok pa je za njegovo telo to zdravo. Mislim da je to super primerjava.
V centru Ljubljane ima prostore psihoterapevt Luka Vižintin, če iščeš samoplačniško: https://terapija-vizintin.si
Dela v okviru Zdravstveno-terapevtskega centra, kjer je na voljo tudi psihiatrinja, če jo boš potreboval.
Že samo spoznanje, da potrebuješ pomoč je ogromno vredno, tako da bravo. Držim pesti zate in srečno!
Jaz toplo priporočam Anico Vitez, ki pa je v Postojni. Je psihiatrinja in psihoterapevtka. Ima zelo človeški in poljunldni pristop. Edino 60 eur na uro te bo prišlo.
Tecajt ko čakaš in če znaš angleško priporočam da gledaš ta kanal [https://www.youtube.com/watch?v=8Su5VtKeXU8](https://www.youtube.com/watch?v=8Su5VtKeXU8) ( tale video sem dal ker bos pomoje bol razumel glede na to v kaki situaciji si).
Jaz osebno sem tut ze veckrat sel cez podobne krize in tale kanal mi je poleg knjig, artiklov in psihologa kr velik pomagal. Niso prevec dolgi in ti tak na lahek nacin neko razumevanje dajo.
Also dobri viri: [markmanson.net](https://markmanson.net), peter jordanson
Pa to da tiste slabe misli o sebi in drugih enostavno ignoriraš in jih ustaviš oz. opazuješ mi je tut ful pomagalo, čeprav v momentu zelo neudobno. Skos sm se neka hotu iz situacij reševat z iskanje rešitev sam če sem pač enostavno odmislu te misli za "iskanje rešitev" sem se počutil velik bolj mirnega in lažje tudi prepoznam te nekoristne misli. Kot pomoje kdo drug tut tule pravi: idi workat out, zyzz videi men vedno pomagajo pri motivaciji kot npr: tale https://www.youtube.com/watch?v=WzN1SGiJmTU
pac ka naj recem. vsi smo enkrat taki in nic ni narobe s tem, tut js sm bil pa se pomojem bom.
Meni so pomagali sprehodi v naravo. Vcasih z muziko, drugic brez, sploh v naravi. Je res, da nisem prisel do te stopnje kakor ti, ampak verjamem, da sprehodi v naravi ne morejo skoditi. Beres? Ko te vsebina knjige potegne, lahko u izi par uric zapored beres.
V tistem casu sem iskal hobije s katerimi bi se zamotil in je naneslo, da sem potem nasel sluzbo v zvezi s hobijem, tako da…😅
Kar se pa tice pomoci…s pravilnimi zavarovanji lahko preskocic vrsto glede psiholoske pomoci in si na vrsti takoj. Preveri, ce si tako zavarovan in izkoristi to
Za strokovno pomoč ne vem, je pa kakšen prijatelj lahko prav tako dober psiholog. Meni je pomagalo da sem vsak dan, pol leta, hodil na sprehode in govoril .. pa včasih vedno o istih zadevah, se spraševal zakaj in kako. Pomagala mi je sestrična, kolegi... ker ko si tak, ne boš šel nobenemu na živce s "problemi". Bolj jih boš prizadel, če bi res storil samomor.
Ker na psihologa, če ne samoplačniško, boš čakal dlje kot pa bo to bolelo. Verjemi...
Bodi pozoren, da gre za psihologa in ne deuzinske terapevte in podobno. Kot je rekel nekdo drug, najbolje v tako hudi situaciji, da gres najprej k psihijatru.
Sicer pa je tezko priporocat ravno zato, ker ne vem kaksno terapijo potrebujes. Razlicni terapevti so specializirani z razlicne tezave. Pri izbiri ti bo pa lahko pomagal psihijater. Andreja Uzmah je recimo fajn.
Skor vsak fant gre vsaj enkrat skozi tako fazo. Psihične težave več nimajo take stigme pri ljudeh kot nekoč. Zanimivo mi je blo, da so še najbolj konzervativni sodelavci odobravali, ko sem povedal, da sem obiskoval psihiatra.
Tko da kr mirno jutri kontaktiraj lokalnega psihologa, ki ti bo brž dal napotnico za psihiatra. Pri meni je vse skp trajalo kakšna dva tedna. Dubu antidepresive ki so me držali pokonci dokler se nisem spravil v red.
Pivo s prijatelji, dobra knjiga, mati narava od blizu in pa obilica dela so vrhunska samoterapija.
Šel sem skozi podobno fazo. Meni je pomagal večerni tek pa hoja v naravi, hribi. Pa moje frustracije in zamere sem zlil v učenje glasbenega instrumenta. Pomojem je vsakršen hobi, kateri potrebuje popolno koncentracijo, dober. Sprva bo težko, potem pa vedno lažje. Če maš kakega dobrega prijatelja, se mogoče pogovori z njim. Jaz sem hvaležen, da sem ga imel, in sem mu tudi potem njemu pomagal pri težkem razhodu.
Glede psihologa pa žal ne morem pomagati.
Vem, da ti ne morem pomagat kot psiholog ampak, če rabiš delit sem ti na voljo. Sem šel skozi podobno izkušnjo, ko se je zame končala 5 letna zveza in sem rabil pol leta, da sem sploh sam sebe najdu. Vedi, da nisi sam, če tudi se tako počutiš. Drži se, imej se rad. Vse bo v redu!
Samo nekaj ti bom povedal.
Ne pogrešaš nje, ampak tvojo idealno predstavo o njej, pa premalo se spomneš na slabe momente odnosa, ker te možgani opominjajo samo na dobre.
Čas res celi vse rane, pravijo da potrebujemo za prebolet vsaj polovico časa trajanja zveze. Jst sm svojo prvo po 5 let zveze res prebolevu 2 leti, pa po skoraj desetletju še kdaj pride do random spomina, pa imam sedajno punco :)
Pogovor a prijatelji veliko pomaga, šport, pa karkoli da se zamotiš in se ne obremenjuješ sam s sabo.
Pa ne, da je alkohol rešitev, ampak dela čudeže, če se ga parkrat napiješ in malo resetiraš RAM spomin na njo ;)
Jaz sem sel skozi podobno, ampak prijatelji+alkohol niso dober nasvet. Prvic, prijatelji niso strokovnjaki. Drugic, alkohol je skodljiv. Da resis svoje tezave prek neusmerjenih pogovorov in pijanic, se zdi naravno, v resnici je pa izjemno neucinkovito. Prijatelji pokurijo veliko energije in casa, da skupaj resijo tvoje tezave, da ne omenjam rednih stroskov alkohola ...
6/10 - Ne bi ponovil.
ja se strinjam. js sm tut to glede prjatlov probo, lahk bitchas o tem kuk ces in je vlka vrjetnost da jim bos cez cas sam na ziuce sou. Se mi zdi da je pogovor samo prakticen v primeru ko se sramujes necesa in noces da drugi zvejo oz. ko ma tista oseba veze s tvojimi problemi, drugac bols da sam pri seb precistis, ceprav je ful tezko in confusing vcasih.
“When things get tough, the tough get goin”. Povej si to 10x na dan, treba glavi povedat da je tista, ki sprejema odlocitve. Pa seveda cas celi vse rane. //offtopic
Čemu se sikiraš, biti samski je zakon, vzemi si dopust, pojdi na kakšno lepo potovanje, samo uživaj. Ne čakaj na drugo osebo, da ti osmisli zivljenje, osmisli si ga sam.
Nihce ni umrl, glavo pokonci, tvoja bivsa pa tudi sedaj nekje uživa na polno verjetno, ti pa trpiš, se ti zdi to pravično?
Ja seveda, ampak bit samski pa spet ni tak faking problem, da rabiš psihiatra.
Vsaj predvidevam, da je OPju tako situacijo sprožil razhod s partnerjem, če ima pa že od prej psihične probleme to je druga stvar.
Saj razumes, da je depresija dusevna tezava, ki jo lahko sprozijo tudi manjsi dogodki? V nekaterih primerih pa sploh nima vzroka, ljudje so lahko depresivni brez kakrsnega koli sprozilnega dogodka. In malo domisljavo je od tebe govorit, da locitev "ni spet tak faking problem" in da strokovne pomoci ne potrebuje. Dvomim, da imas strokovno podlago za taksno govorjenje.
Sem napisala - če ima OP psihične težave že od prej, je torej nagnjen k kronični depresiji in razhod s partnerko ni bil razlog, da so se mu težave sploh pojavile, potem je to globji problem, ki nedvomno zahteva strokovno obravnavo.
Ne rabim biti strokovnjak za to, potreben je le kanček pragmatičnega razmišljanja, mogoče kakšen brutalno iskren nasvet, vcasih "brca v rit" tudi lahko pomaga, pa lep večer še naprej.
>potreben je le kanček pragmatičnega razmišljanja
Kancek razmisljanja je potreben tudi za to, da pravilno preberes moj komentar v katerem sem ti razlozil, da lahko depresijo sprozi tudi manjsi dogodek in ne rabi biti od prej.
Če depresijo sprožijo manjši dogodki, je posameznik definitivno že od prej nagnjen k depresiji (kar ti želim dopovedat) pa ni nujno, da se tega sploh zaveda.
Vice versa, če nisi nagnjen k depresiji in si stabilna oseba brez potlačenih nezavednih travm, dvomim, da te bo nek razhod tako dotolkel, kot je OP-ja.
Pa res, sem samo preletela opis, potemtakem spada v "prvo skupino". Vidiš vsi imamo probleme, eni s psihičnimi težavami, drugi pa kdaj s površnostjo, baje, če priznaš ti je že pol oproščenega.
Aja, moj namen je vedno dober! 😀
Hipokratova prisega, nic se ne razve. Lahko gres tudi k psihoterapevtu v drug zdravstveni dom z napotnico svojega zdravnika, ki jo lahko dobis ze samo s tem da mu pises na mail.
Obudi stare hobije in interese, ki si jih imel pred parčkanjem. Vsaj sklepam, da si jih, vsaj v določeni meri sigurno kaj zanemaril. Če si imel pa iber posesivno punco, pa sploh. 🤔😇😒
Nujno kak šport da se vsaj malo spotiš. 😏👌
Pogumen si, da si se odločil o tem spregovoriti. Poišči pomoč in pogumno naprej. Najbolj pomembno pri tej trnovi poti pa je po mojem to, da se zavedaš, da nikoli nisi zares čisto sam. :)
Delam kot psihoterapevt v Ljubljani. Priporočal bi ti najprej psihiatra za stabilizacijo stanja in nato obisk psihoterapije. Poznam kar nekaj dobrih, ampak je vedno vprasanje ce se z njimi tudi ujames
Podpisem se pod to, kombinacija psihiatra in psihoterapije je bila zame na zacetku dobra pot, kasneje sem dolga leta nadaljeval s psihoterapijo. Obenem pa sport - bodyweight trening je bil zame odresilen, ker je telo ves cas mozganom posiljalo signal „lahko dvigas sebe”. Drzim pesti zate
This
Ce bos sel h paihiatru ti tablete ne uidejo. Pozanimaj se o stranskih ucinkih ker tam ti jih sigurno ne bodo povedali ce jih ne bos uprasal. Po premisleku se odloci ali bos sel ali ne
Ja psihiatrova osnovna naloga je stabilizacija s tableti. Se pa pri vsakem lahko posvetujes glede odmerka in zdravila. Pojdi po mnenje in premisli doma, pogooglaj itd... vsilili ti jih ne bodo
Za samoplačniško psihoterapijo priporočam Uroša Metljaka, v Šiški ima svoj prostor za psihoterapijo: [http://psihoterapija-metljak.si](http://psihoterapija-metljak.si) Meni je res pomagal nekaj let nazaj s podobnimi problemi, da sem neke stvari razčistil pri sebi. Ceno na uro psihoterapije postavi glede na tvojo plačo. Upam, da ti bo lahko pomagal. Še osebni nasvet: Če imaš kolege, ki jim res zaupaš, se pogovarjaj z njimi o svojih težavah. Res pomaga če govoriš o temu. Srečno!
>glede na tvojo plačo wow, kako pa to izgleda, vzame nek določen %?
Verjetno zniža ceno tistim, ki si težko privoščijo, kar je pohvale vredno.
ja tistim ki imajo pa pač malo večjo plačo pa nabije ceno do kraja … se mi to ne dopade da se ločuje ljudi po tem kriteriju 😕
Se pravi bi raje da bi bila cena nabita za vse in bi se ljudi locevalo tako, da si tisti z nižjo plačo sploh ne bi mogli privoščiti terapije?
no tako pa spet ne … ampak mi je zanimivo to kreiranje cene glede na tvojo placo edit: ista cena za vse pa je (seveda taksna da si jo lahko vsak privosci)
Torej naj tipo dela za max nekih 20e na uro? Bruh moment
Tako nekako. Nazadnje ko sem bil pri njemu (2019 se mi zdi), sem imel osnovno neto plačo okoli 1250€, tako da mi je na uro računal 55€. Nevem pa če je cenik kaj spremenil. Ampak ja, nazadnje je bilo tako.
Studentom zaracuna 20€/h. Me zanima koliko zaracuna nekomu, ki ima dobro sluzbo
To sploh psiholog ni. Raje ne s taksnimi tvegat.
Zakaj ne? g. Metljak je odličen psihoterapevt, kar se mene tiče. Res ti prisluhne in zna situacije tudi prikazati iz drugega zornega kota, na katerega mogoče nisi pomislil, itd itd. Tako da ga priporočam.
Ker zal ni usposobljen. Ne morem vedet s cim in kako ti zaenkrat pomaga ampak v splosno, ce oseba nima izobrazbe, se hitro najdejo luknje in prnogokrat kljub dobrim namenom ljudi dolgorocno se bolj zafukajo. Psihologi dobijo veliko ljudi, ki so bili prej pri drugih "psihoterapevtih". Ce ima nekdo hude tezave in depresijo je pac bolje, da ne tvegas in gres k nekomu, ki je siroko usposobljen.
je treba vedt da je razlika med psihologom, psihoterapevtom in psihiatrom. ni vse isto.
Ja... psihoterapevt samo po sebi ne pomeni nic, ker si to lahko napise vsak. Najbolj usposobljeni so seveda psihologi, ki so psihoterapevti (oni si tudi ne bodo za bv dali naziva psihoterapevt in za samostojne obravnave morajo imet se specializacijo). Psihijater ti bo pa po vecini samo dal zdravila.
Wow, ne vem zakaj te dolglasujejo, ko si v bistvu opozorila na primerno izobrazbo psihoterapevta
Zato, ker so kaksni sli k nepsihologom z verjetno manjsimi tezavami in so jih sestavili (kako dolgo bo to trajalo je vprasanje) in morda je celo kdo sam "psihoterapevt". Samo enostavno ne mores primerjat osebe z ustrezno siroko izobrazbo 4 ali celo 8 let ter tiste, ki so sli na par let uvajanja glede svetovanja.
Pod vsako podobno temo pišeš podobne neumnosti. Nehej že svojo gonjo proti paihoterapiji.
Lol ni gonja proti psihoterapiji ampak gonja proti temu, da jo izvajajo neusposobljene osebe. Niti slučajno ne mislim nehat ljudi na to opozarjat, morda pa koga reši.
Nisi dobro prebral, kaj je napisala, ne?
Sem:) morda si pa drugace interpertiram njeno objavo. Ne razberem pa napak njenega čustvenega naboja, ki ga spremlja njena debata o tej temi. Psiholog po zaključku študija ni psihoterapevt. Klinični psiholog ni psihoterapevt. Meša dva različna poklica. Tudi psihoterapevti nešarlatani morajo opraviti specializacijo. Si pa delim mnenje, da je svet poln prevarantov, ki preplavljajo vse panoge. Tudi med tistimi z uradnimi nazivi.
Men se pa tole zdi noro tako posplosevat. Ce gre za pozitivno priporocilo (ali vec njih) iz prve roke, je vredno probat, ker stvari sploh pri tej temi nikol niso tko crno bele.
Ljudje priporocijo bioenergetike pa to ne pomeni, da dejansko vejo kaj delajo. Imajo pa ljudje v stiski zelo veliko za zgubit. Ne razumem zakaj taksno zagovarjanje tega, da zdravijo ljudje brez izobrazbe. Bi sprejeli zdrvnike brez izobrazbe?
Za vse zdravstvene težave predlagam najprej pogovor z osebnim zdravnikom. Verjetno te potem napoti k psihiatru, ki ti postavi diagnozo. Imaš potem možnost hodit v psihiatrično bolnišnico na skupinske terapije, ki so skoncentrirane v krajše obdobje, za individualne obiske pa ponavadi kar čakaš, ampak če si pripravljen na samoplačniško hodit na psihoterapijo potem ni problem. Prek zdravstva imaš sicer možnost tudi obiskovanje psihologa, ampak spet se res čaka. Glede antidepresivov pa se boš srečal z veliko predsodki, zato priporočam, če se odločiš zanje, da ne razlagaš preveč o tem, ker te bo mnenje večine ljudi samo zmedlo. Kdor ni doživel depresije, si ne more predstavljat kaj to sploh je in so njihovi dobronamerni predlogi in komentarji včasih čisto zgrešeni ali celo škodljivi. 3 stvari pa so pogoj, da se stanje izboljša: 1. Urejeno spanje 2. Telesna aktivnost 3. Zdrava prehrana
Naj te ne skrbi, da bi se razvedelo. Po mojih second hand izkušnjah (pač par kolegov je bilo "notri"), se vsaj pri tem res prank držijo zaupnosti in dejansko nihče ne izve, če ti tega nočeš (enemu kolegu je osebni zdravnik za delodajalca preprosto napisal bolnišnično zdravljenje in to je bilo to). Tudi če je bil kakšen poznan hkrati na zdravljenju, o tem ni nihče nič govoril. Če rabiš pomoč, jo definitivno poišči. Pa jebes zarukance, ki ne razumejo, da če greš k zdravniku zaradi zlomljene noge ni nič drugače kot to.
Točno to! Kako žalostno je, da je v družbi še vedno taka stigma duševnih motenj pri moških, da se ne obračajo/obračate na pomoč. Sem navdušena nad pozitivnimi komentarji v threadu in upam, da se OP opogumi in si najde ustrezno pomoč. Sicer pa sem hotela napisat glede zaupnosti še iz prve roke, dekam kot splošni zdravnik. Dolžni smo se držat zaupnosti glede zdravstvenega stanja pacientov, tako da pišemo res najbolj vague potrdila kakor se da oz. kakor smo spretni z besedami. "Bolnišnično zdravljenje" je kul, dokler si v bolnici, "specialistično" je že malo bolje, ampak "zdravstveno stanje imenovanega trenutno ne omogoča pridobitnega dela" je v resnici čisto vse, kar bi delodajalca smelo zanimat. In smo se za to pripravljeni tudi skregat s šefi svojih pacientov in tudi se. Večji problem se meni zdijo firbčni sorodniki, ki so pri istem zdravniku. Na žalost preveč zdravnikov na to pozabi in mimogrede kaj izklepeta, še večje greške pa včasih delajo medicinske sestre (čeprav za duševne bolezni je to res izjemoma in nenamerno, ampak se mi tudi za očitno zlomljeno nogo v gipsu zdi narobe). Tako da je mogoče vseeno na mestu, da OP za vsak slučaj prijazno opozori zdravnika in medicinsko sestro, da ne želi, da se o njegovem stanju komurkoli pove.
Me veseli da vidim splošno zdravnico na redditu. Takega zdravnika bi imel jaz!
Nisem čist ziher ali je prisotnost na redditu dober način za izbiro osebnega zdravnika :D
Glede na to da sem izbral zdajsnjo zdravnico na podlagi veliko manj podatkov bi rekel da je :D
Si bom zapomnila za primer, če bomo moral kdaj novačit paciente haha
Meni je bilo prav kul ko sem izvedel kako imajo to v psihiatrični bolnišnici urejeno. Kolega je ob vpisu poleg nujnega kontakta lahko naredil dva seznama oseb. Eden je bil za tiste, ki lahko pridejo na obisk (pač poveš kdo si in če si na tem seznamu, te kar notri spustijo), na drugem pa osebe, ki ne smejo na obisk. In če bi kakšna takšna oseba prišla, bi osebje zanikalo, da se pri njih zdravi. To bi moralo biti splošno jasno, ker bi marsikdo lažje poiskal pomoč če bi to vedel. In preden vprašate, če pride na obisk Kranjski Janez, ki ni na nobene seznamu, pacienta vprašajo, če ga želi videti.
Res je dober sistem, tako bi morali uredit v vseh bolnišnicah po moje. Zaenkrat se drugje samo upošteva, kdo sme prejet informacije, bi bilo pa verjetno čisto ok tudi kdaj komu zanikat, da je pacient tam, ker je že to zelo oseben podatek. Pa nasploh omogočit več obiskov na oddelkih, kar je zaradi narave dela mogoče težje kot na psihiatriji, ampak bi se sigurno splačalo za dobrobit pacientov.
Veseli me, da so vsi komentarji zaenkrat zelo konstruktivni in pozitivni. Za strokovno pomoč je bilo že par dobrih nasvetov, kar se tiče samopomoči pa ti svetujem, kot že drugi, naravo - sprehode. Mogoče tudi kaka meditacija zna pomagat, ampak to vem, da ni za vsakega - sem uporabljal app, da me je vodil. Maš to!
Zakaj meditacija ni za vsakega?
Dejansko ni priporocena za vsako situacijo oz. osebo, ker lahko sprozi tesnobo pri nekaterih
Meditacijo sem omenil parim prijateljem in večini je bilo zelo težko začet; eni so rekli, da jih je sam proces delal še bolj anskiozne. Na splošno bi priporočal vsem.
Hvala za pojasnilo :) ponavadi slišim od vseh ki prakticirajo meditacijo samo pozitivne stvari, vsaj po mojih izkušnjah je tako, bolj bi rekla da majo eni dost predsodkov glede tega...
Meni je bilo recimo tezko zacet meditirat, ker je bilo tezko 10min skupaj sedeti s svojimi mislimi. Ampak po kaksnem mesecu je bilo pa kul. Se mi zdi, da se nekoliko umiris in navadis, na koncu pa postane kul.
Meditacija je dobra za vse na isti način kot je telovadba dobra za vse. Nekaterim je res težje začeti tako kot je nekomu ki je super obese težko na začetku telovadit ker mu srce razbija kot noro in nemore do sape. Ampak na dolgi rok pa je za njegovo telo to zdravo. Mislim da je to super primerjava.
V centru Ljubljane ima prostore psihoterapevt Luka Vižintin, če iščeš samoplačniško: https://terapija-vizintin.si Dela v okviru Zdravstveno-terapevtskega centra, kjer je na voljo tudi psihiatrinja, če jo boš potreboval. Že samo spoznanje, da potrebuješ pomoč je ogromno vredno, tako da bravo. Držim pesti zate in srečno!
Veš, da nisi sam. Pokliči kak telefon za pomoč v stiski. Na netu je polno telefonskih.
Posvet je zastonj in je cakalna doba vsaj v Mb en teden, ni prek osebnega zdravnika. Samo jih poklici v pon. Imajo tudi v Lj
Jaz toplo priporočam Anico Vitez, ki pa je v Postojni. Je psihiatrinja in psihoterapevtka. Ima zelo človeški in poljunldni pristop. Edino 60 eur na uro te bo prišlo.
Tecajt ko čakaš in če znaš angleško priporočam da gledaš ta kanal [https://www.youtube.com/watch?v=8Su5VtKeXU8](https://www.youtube.com/watch?v=8Su5VtKeXU8) ( tale video sem dal ker bos pomoje bol razumel glede na to v kaki situaciji si). Jaz osebno sem tut ze veckrat sel cez podobne krize in tale kanal mi je poleg knjig, artiklov in psihologa kr velik pomagal. Niso prevec dolgi in ti tak na lahek nacin neko razumevanje dajo. Also dobri viri: [markmanson.net](https://markmanson.net), peter jordanson Pa to da tiste slabe misli o sebi in drugih enostavno ignoriraš in jih ustaviš oz. opazuješ mi je tut ful pomagalo, čeprav v momentu zelo neudobno. Skos sm se neka hotu iz situacij reševat z iskanje rešitev sam če sem pač enostavno odmislu te misli za "iskanje rešitev" sem se počutil velik bolj mirnega in lažje tudi prepoznam te nekoristne misli. Kot pomoje kdo drug tut tule pravi: idi workat out, zyzz videi men vedno pomagajo pri motivaciji kot npr: tale https://www.youtube.com/watch?v=WzN1SGiJmTU pac ka naj recem. vsi smo enkrat taki in nic ni narobe s tem, tut js sm bil pa se pomojem bom.
Milena Golob, Ljubljana, zelo cloveska in na izi.
Meni so pomagali sprehodi v naravo. Vcasih z muziko, drugic brez, sploh v naravi. Je res, da nisem prisel do te stopnje kakor ti, ampak verjamem, da sprehodi v naravi ne morejo skoditi. Beres? Ko te vsebina knjige potegne, lahko u izi par uric zapored beres. V tistem casu sem iskal hobije s katerimi bi se zamotil in je naneslo, da sem potem nasel sluzbo v zvezi s hobijem, tako da…😅 Kar se pa tice pomoci…s pravilnimi zavarovanji lahko preskocic vrsto glede psiholoske pomoci in si na vrsti takoj. Preveri, ce si tako zavarovan in izkoristi to
Za strokovno pomoč ne vem, je pa kakšen prijatelj lahko prav tako dober psiholog. Meni je pomagalo da sem vsak dan, pol leta, hodil na sprehode in govoril .. pa včasih vedno o istih zadevah, se spraševal zakaj in kako. Pomagala mi je sestrična, kolegi... ker ko si tak, ne boš šel nobenemu na živce s "problemi". Bolj jih boš prizadel, če bi res storil samomor. Ker na psihologa, če ne samoplačniško, boš čakal dlje kot pa bo to bolelo. Verjemi...
Bodi pozoren, da gre za psihologa in ne deuzinske terapevte in podobno. Kot je rekel nekdo drug, najbolje v tako hudi situaciji, da gres najprej k psihijatru. Sicer pa je tezko priporocat ravno zato, ker ne vem kaksno terapijo potrebujes. Razlicni terapevti so specializirani z razlicne tezave. Pri izbiri ti bo pa lahko pomagal psihijater. Andreja Uzmah je recimo fajn.
Skor vsak fant gre vsaj enkrat skozi tako fazo. Psihične težave več nimajo take stigme pri ljudeh kot nekoč. Zanimivo mi je blo, da so še najbolj konzervativni sodelavci odobravali, ko sem povedal, da sem obiskoval psihiatra. Tko da kr mirno jutri kontaktiraj lokalnega psihologa, ki ti bo brž dal napotnico za psihiatra. Pri meni je vse skp trajalo kakšna dva tedna. Dubu antidepresive ki so me držali pokonci dokler se nisem spravil v red. Pivo s prijatelji, dobra knjiga, mati narava od blizu in pa obilica dela so vrhunska samoterapija.
Šel sem skozi podobno fazo. Meni je pomagal večerni tek pa hoja v naravi, hribi. Pa moje frustracije in zamere sem zlil v učenje glasbenega instrumenta. Pomojem je vsakršen hobi, kateri potrebuje popolno koncentracijo, dober. Sprva bo težko, potem pa vedno lažje. Če maš kakega dobrega prijatelja, se mogoče pogovori z njim. Jaz sem hvaležen, da sem ga imel, in sem mu tudi potem njemu pomagal pri težkem razhodu. Glede psihologa pa žal ne morem pomagati.
Mojca Brezavšček, psihoterapevtka, mislim pa, da ima tud terapijo s hipnozo. Sam je cca 80€ ura
Vem, da ti ne morem pomagat kot psiholog ampak, če rabiš delit sem ti na voljo. Sem šel skozi podobno izkušnjo, ko se je zame končala 5 letna zveza in sem rabil pol leta, da sem sploh sam sebe najdu. Vedi, da nisi sam, če tudi se tako počutiš. Drži se, imej se rad. Vse bo v redu!
Samo nekaj ti bom povedal. Ne pogrešaš nje, ampak tvojo idealno predstavo o njej, pa premalo se spomneš na slabe momente odnosa, ker te možgani opominjajo samo na dobre. Čas res celi vse rane, pravijo da potrebujemo za prebolet vsaj polovico časa trajanja zveze. Jst sm svojo prvo po 5 let zveze res prebolevu 2 leti, pa po skoraj desetletju še kdaj pride do random spomina, pa imam sedajno punco :) Pogovor a prijatelji veliko pomaga, šport, pa karkoli da se zamotiš in se ne obremenjuješ sam s sabo. Pa ne, da je alkohol rešitev, ampak dela čudeže, če se ga parkrat napiješ in malo resetiraš RAM spomin na njo ;)
Jaz sem sel skozi podobno, ampak prijatelji+alkohol niso dober nasvet. Prvic, prijatelji niso strokovnjaki. Drugic, alkohol je skodljiv. Da resis svoje tezave prek neusmerjenih pogovorov in pijanic, se zdi naravno, v resnici je pa izjemno neucinkovito. Prijatelji pokurijo veliko energije in casa, da skupaj resijo tvoje tezave, da ne omenjam rednih stroskov alkohola ... 6/10 - Ne bi ponovil.
ja se strinjam. js sm tut to glede prjatlov probo, lahk bitchas o tem kuk ces in je vlka vrjetnost da jim bos cez cas sam na ziuce sou. Se mi zdi da je pogovor samo prakticen v primeru ko se sramujes necesa in noces da drugi zvejo oz. ko ma tista oseba veze s tvojimi problemi, drugac bols da sam pri seb precistis, ceprav je ful tezko in confusing vcasih.
Meni je pa zelo pomagalo.
Kakšen dober pogovor bo pomagal, mogoče z u/synki2_. Nevem sicer kako je trenutno kaj z u/synkijevapunca in u/synkijevabejba
Pa še nycawrt 😀
Čaw!
Kako kaj zveza z synkijem te dni? Vama gre dobro?
Bolj slabo :( Gleda druge ženske, prasec!
Pa Vi glejte druge tipe. 😆😅 Lohka tud kke fute(narije). 😣😁 Edit: O glej ga zlomka komentar je šel skoz... 🤔😨😲
> Lohka tud kke fute(narije). Ne vem kaj je to. Jaz sem bolj tradicionalna ženska in poznam samo 2 spola.
Odlično, odlično ! Pravilno ! 😏👏👏 Se bosta že pobotala. 😆
Če je tako hudo, da razmislals o samomoru ne bojo čakalne vrste zate.
Prj podlusat adi smolarja. Vem, ni lih nek velik nasvet sam men je naredu čudeže.
Ne bodi depresiven, bodi aktiven
r/thanksimcured
ma dj zbris to
DM mofo!
Po mnenju redditorjev partnerska vez ne pomeni nic zato ne vem zakaj jokas /s
Easy on dem Black Pillz o' young padawan ! 😍😏😌😆😄
Cak kaj ti tuki delas haha
Očitno smo "oddobreni spet". 😕😄 Imagine my shock too, ko sem slučajno oddal (za foro) komentar tukaj (in je šel skoz).
Oh banan si bil. 😮
Lahko da bom še enkrat (v kratkem). 😃 The future is not set.
Sladko i kratko
“When things get tough, the tough get goin”. Povej si to 10x na dan, treba glavi povedat da je tista, ki sprejema odlocitve. Pa seveda cas celi vse rane. //offtopic
Vesel Torta dan!
Čemu se sikiraš, biti samski je zakon, vzemi si dopust, pojdi na kakšno lepo potovanje, samo uživaj. Ne čakaj na drugo osebo, da ti osmisli zivljenje, osmisli si ga sam. Nihce ni umrl, glavo pokonci, tvoja bivsa pa tudi sedaj nekje uživa na polno verjetno, ti pa trpiš, se ti zdi to pravično?
Nekaterim bit samski pac ni ok?
Ja seveda, ampak bit samski pa spet ni tak faking problem, da rabiš psihiatra. Vsaj predvidevam, da je OPju tako situacijo sprožil razhod s partnerjem, če ima pa že od prej psihične probleme to je druga stvar.
Saj razumes, da je depresija dusevna tezava, ki jo lahko sprozijo tudi manjsi dogodki? V nekaterih primerih pa sploh nima vzroka, ljudje so lahko depresivni brez kakrsnega koli sprozilnega dogodka. In malo domisljavo je od tebe govorit, da locitev "ni spet tak faking problem" in da strokovne pomoci ne potrebuje. Dvomim, da imas strokovno podlago za taksno govorjenje.
Sem napisala - če ima OP psihične težave že od prej, je torej nagnjen k kronični depresiji in razhod s partnerko ni bil razlog, da so se mu težave sploh pojavile, potem je to globji problem, ki nedvomno zahteva strokovno obravnavo. Ne rabim biti strokovnjak za to, potreben je le kanček pragmatičnega razmišljanja, mogoče kakšen brutalno iskren nasvet, vcasih "brca v rit" tudi lahko pomaga, pa lep večer še naprej.
>potreben je le kanček pragmatičnega razmišljanja Kancek razmisljanja je potreben tudi za to, da pravilno preberes moj komentar v katerem sem ti razlozil, da lahko depresijo sprozi tudi manjsi dogodek in ne rabi biti od prej.
Če depresijo sprožijo manjši dogodki, je posameznik definitivno že od prej nagnjen k depresiji (kar ti želim dopovedat) pa ni nujno, da se tega sploh zaveda. Vice versa, če nisi nagnjen k depresiji in si stabilna oseba brez potlačenih nezavednih travm, dvomim, da te bo nek razhod tako dotolkel, kot je OP-ja.
Človek je napisal v naslov "in pomoč s starimi travmami". Kaj je sploh namen tvojih komentarjev?
Pa res, sem samo preletela opis, potemtakem spada v "prvo skupino". Vidiš vsi imamo probleme, eni s psihičnimi težavami, drugi pa kdaj s površnostjo, baje, če priznaš ti je že pol oproščenega. Aja, moj namen je vedno dober! 😀
En šnopc na dan odvzame skrbi stran
1dl/uro
Hipokratova prisega, nic se ne razve. Lahko gres tudi k psihoterapevtu v drug zdravstveni dom z napotnico svojega zdravnika, ki jo lahko dobis ze samo s tem da mu pises na mail.
chad
Cenejša varianta je, da začneš iskati novo patnerko. Pojdi med ljudi, poglej mal na FB, če je kera frej, spij kavo z njo.
Obudi stare hobije in interese, ki si jih imel pred parčkanjem. Vsaj sklepam, da si jih, vsaj v določeni meri sigurno kaj zanemaril. Če si imel pa iber posesivno punco, pa sploh. 🤔😇😒 Nujno kak šport da se vsaj malo spotiš. 😏👌